fbpx

Vreme na Jadranu 1. del

 

Vreme je skupek različnih meteoroloških elementov (tlak, temperatura, vlaga, oblaki, padavine, megla in veter) v določenem trenutku. Za plovbo po morju (predvsem daljša križarjenja) je zelo pomembno dobro poznavanje vremena. 

Sončni žarki pri svojem potovanju skozi atmosfero zraka skorajda ne segrejejo, zato pa segrejejo zemeljsko površino, od te pa se segreje zrak, ki se nato začne dvigovati. Pri dvigovanju se zrak ohladi približno 1 °C na vsakih 100 m. Dvigovanje traja toliko časa, dokler zrak ne doseže višine, kjer se ohladi na temperaturo okolice. Ko se ta zrak na drugem območju zopet spusti, se na tem mestu poveča zračni tlak, zato je zračni tlak na različnih mestih različen. Zaradi razlike v zračnem tlaku na posameznih območjih nastane t. i. gradientna sila in zrak se začne premikati.

Beaufort-jeva lestvica
Beaufortova lestvica
Vetrovi na Jadranu

Jadran, kot geografsko območje ima več faktorjev, ki vplivajo na razvoj vremena in vetrov. Eden bistvenih je ravno geografski položaj v odnosu do splošne zračne cirkulacije, t.i. zemeljskih vetrov. Zemeljski vetrovi so za razliko od lokalnih več ali manj stalni v določenih pasovih na površju planeta.

Na tečajih se zrak hladi, pritisk zato raste. Posledica je tako imenovani polarni maksimum. Ob ekvatorialnem pasu se zrak segreva ter razširja, zato smo na tem območju priča ekvatorialnemu minimumu. Zaradi zemeljske rotacije (ob ekvatorju pribl. 1670 km/h), nastane dodatno področje visokega zračnega pritiska med 30° in 40° geografske širine, ki jo poznamo kot subtropski pas. Med temi pasovi nastajajo vetrovi, ki pihajo s področij visokega proti področju nizkega zračnega pritiska. Zaradi zemeljske rotacije pa tej vetrovi zavijejo na severni polobli v desno, na južni polobli pa v levo. Posledica so ekvatorialni vetrovi, jih imenujemo Pasati, (Tradewinds) pihajo pa iz vzhoda proti zahodu.

Nam relevanten pas je med 40. in 60. vzporednikom, kjer pihajo zahodni vetrovi. V tem pasu so tudi v višinah pojavljajo vetrovi zahodni smeri, zato vreme s svojimi potujočimi depresijami in anticikloni večinoma prihaja k nam od zahoda in se odmika na vzhod. Tudi v primerih, ko dobimo vremenske spremembe z vzhoda, severa ali juga, se le-te skozi čas zopet  odmaknejo proti zahodu. Na tej premisi sloni tudi ena izmed možnih  “laičnih” metod napovedovanja vremena – opazovanje zahodne strani neba. Vetru določimo smer od koder piha, hitrost (m/s, Km/h, voz.) ter jakost izraženo v Beaufort-ih (Bf).

Beaufortova lestvica se uporablja v pomorstvu za ocenjevanje moči vetra in stanja morja, ki jo je leta 1806 razvil irski hidrograf in admiral sir Francis Beaufort.

Vreme na Jadranu

Pri plovbi moramo posebno pozornost nameniti vremenski napovedi, tako na pomorskih VHF postajah, kot tudi z opazovanjem neba ali s pomočjo drugih virov. Viri vremenske napovedi so lahko tudi spletne strani hidrometeoroloških zavodov in oglasne deske marin in pristanišč. Na Jadranu prihajajo spremembe vremena skoraj vedno z zahoda, zato nam zahodno obzorje navadno kaže kakšno vreme lahko pričakujemo.

Znaki, ki kažejo na izboljšanje vremena:

  • rdeč sončni zahod,
  • zračni pritisk postopoma raste,
  • veter po dežju,
  • pri oblačnem nebu jasnina na zahodnem horizontu.

Znaki, ki kažejo na poslabšanje vremena na Jadranu:

  • mavrica ali rdeče nebo zjutraj,
  • bliskanje na zahodu – poletna nevihta,
  • močan veter zjutraj pri lepem vremenu,
  • če maestral piha še po sončnem zahodu,
  • če burja spremeni smer na vzhod (E) ali jugovzhod (SE),
  • padanje zračnega pritiska.

Vreme in vremensko napoved podrobno predelamo tudi na našem tečaju za voditelja čolna in tečaju za mornar motorista.

O PODJETJU
Navigandum d.o.o
Savska cesta 23
Ljubljana
Slovenija

Davčna št.: SI38031248
Matična št.: 8362173000

KONTAKTNE INFORMACIJE

ČLANI ORGANIZACIJE

SORODNE POVEZAVE

Politika zasebnosti
FAQ