Volvo Ocean Race 19.10.2014

VORstart_1_430.jpg

Fotografija: Gašper Kojek

 

Po štartu prve etape, dolge 6487 navtičnih milj, ko so se ekipe izkopale iz nepopisne gneče, ki je bila v vodah pred španskim Alicantejem, je prišlo do nekaj menjav vodilne jadrnice v lahnem vetru, ki je pihal v povprečju 10 vozlov. Za pot do Gibraltarja, dolgo okoli 350 navtičnih milj, so ekipe potrebovale malce v povprečju 42 ur, prva ekipa je priplula skozi 13. oktobra, ob 5.40 UTC. Gibraltarsko ožino je po uspešni taktični odločitvi prva prečkala ženska ekipa SCA, čeprav jim je v ožini zmanjkalo vetra in jih je tok začel nesti nazaj v Sredozemsko morje. Druga ekipa skozi Gibraltar je bila Vestas Wind in tretja Alvimedica. 

 

Zaradi območja nizkega pritiska v severnem Atlantiku, so se stalni pasatni vetrovi, s katerimi je najlažje prečkati Atlantik, prestavili južno od pričakovanega mesta. Vse ekipe so nadaljevale pot proti zahodu še slabih 200 milj, potem pa so obrnile proti jugu in sledile Maroški obali. Na tej poti se je veter ponoči okrepil do 30 vozlov, tako da je veliko jadralcev noč prebedelo. Do sedaj so bile vse ekipe v radiju desetih milj od vodilne barke. Ko so se približali Afriški obali je veter pojenjal in zopet pihal z močjo do 10 vozlov. Na tej točki (14. oktober, 17.45 UTC) so pasatni vetrovi oddaljeni še okoli 100 milj proti jugu. Pot ob Maroški obali je vseskozi vodila ekipa Abu Dhabi, razdalja med prvo in zadnjo ekipo pa se je povečala na 15 milj. Ekipe so jadrale zelo blizu obale, tudi na razdalji pol milje, saj so izkoriščale priobalne vetrove, zaradi česar oddaljitev od obale ni prišla v poštev. Flota je plula mimo Agadirja 15.oktobra ob 6.00 UTC, do večera je prišlo do veliko menjav vetra, pa tudi vodilno pozicijo je prevzela kitajska ekipa Dongfeng. 

 

16. oktoba okoli 6.00 UTC so ekipe plule mimo Kanarskih otokov, po čemer je priobalno tekmovanje zares prišlo v igro, pasatni vetrovi so se počasi krepili in pihali do 17 vozlov, kar je barke gnalo s hitrostjo 14 vozlov, razpršenost flote pa se je povečala na 23 milj. Naslednji dan je zjutraj ekipa SCA obrnila proti obali zahodne Sahare, ostale ekipe pa so to storile par ur kasneje, kar se je izkazalo za slabo odločitev ekipe SCA, saj je so ostale ekipe ostale na razdalji 11 milj, SCA pa je za vodilnimi kar 36 milj.

 


VORekipa1_430.jpg

Fotografija: Ian Roman/Abu Dhabi Ocean Racing

 

Včeraj, 18. oktobra ponoči so mnoge ekipe imele kar nekaj težav z raznimi mrežami in vrvmi ob obali Noudhbou. Vodilno mesto je prevzela ekipa Abu Dhabi, saj je Dongfeng jadrnica zadela ob neznani objekt, ob čemer se je odlomil zavetrni list krmila. Ob 2.10 UTC so sredi noči zložili jadra ter zamenjali preostali kos lista za nov, rezervni list krmila in ob izgubi dveh ur ter vodstva nadaljevali vožnjo. Ekipa Brunel je s kobilico ujela kos gume in tako plula kar nekaj ur, preden so opazili, da ne glede na vse nastavitve plujejo nekoliko počasneje od ostalih bark, nakar se je najmlajši član posadke potopil v vodo in odstranil ujeto gumo. Tudi z SCA barke so poročali, da so nekaj zahakljali ob kobilico. Ujele so ogromno ribiško mrežo Senegalske ribiške ladje, na srečo pa so obrnile v pravilno smer in niso navile mreže okoli kobilice, tako da so izgubile samo 15 minut, še vedno pa je razdalja do vodilne barke zajetnih 71 milj. 

 


VORekipa_430.jpg

Fotografija: Amory Ross/Team Alvimedica/Volvo Ocean Race

 

Po podatkih 18. oktobra ob 16.00 UTC je flota končno prišla do pasatnih vetrov, kateri jih bodo odnesli na drugo stran Atlantika do otoka Fernando de Noronha ob brazilski obali, katerega morajo barke obpluti. Vetrovi konstantno pihajo 20 vozlov in več, hitrost bark se giblje med 19 in 22 vozlov, kar skupaj z Atlantskimi valovi tvori jadralsko perfekcijo. Zaenkrat še plujejo proti otočju Cape Verde, oddaljenem 150 milj proti jugozahodu. Od tam naprej bodo pluli proti ekvatorju, kjer jih čaka območje nizkega pritiska in šibkih vetrov, oziroma mogoče celo brezvetrja. Vrstni red po zadnjih informacijah pa je: Dongfeng, Abu Dhabi, Brunel, Vestas Wind, MAPFRE, Alvimedica in SCA.

Avtor članka: Gašper Kojek